Odziv Inštituta za skotopični sindrom, Irlen klinike Slovenija na »Skupno stališče stroke o t. i. Irlen oz. skotopičnem sindromu«

»Skupno stališče stroke o t. i. Irlen oz. skotopičnem sindromu« kaže na nepoznavanje področja, svoje zapise pa podkrepi z argumenti, ki niso točni.

V nadaljevanju bomo utemeljili, da:

  • so za skotopični oz. sindrom Irlen značilne predvsem učne in bralne težave, zato pri njem ne gre za medicinsko diagnozo,
  • skotopičnega simptoma ne zdravimo, le blažimo njegove simptome (npr. popačenja besedila pri branju),
  • za skotopični sindrom ni pristojna medicinska stroka, mnoge navedbe v skupnem stališču so protislovne drugim navedbam iz vrst podpisnikov oz. njihovih najbližjih sodelavcev;
  • je na voljo zadostno število raziskav, ki temeljijo na objektivnem ocenjevanju metode Irlen, ki brez dvoma potrdijo izjemen učinek barvnih folij Irlen in barvnih filtrov Irlen na simptome skotopičnega sindroma; skupno stališče stroke pa navaja raziskave s področja barvnih leč – med enimi in drugimi je bistvena razlika;
  • se z raziskovanjem področja skotopičnega sindroma ukvarjajo nekatere najuglednejše univerze po vsem svetu in mnogi priznani strokovnjaki, med njimi nevroznanstveniki,
  • je usposabljanje presojevalcev skotopičnega sindroma po metodi Irlen, izpeljano po mednarodno uveljavljenih standardih,
  • je metoda Irlen priznana in uradno sprejeta v mnogih ustanovah po svetu, ter nenazadnje
  • da naziv klinika ni rezerviran le za dejavnosti, ki se ukvarjajo z medicino.


Za skotopični oz. Irlen sindrom so značilne predvsem učne in bralne težave

V skupnem stališču je zapisano, da sindrom Irlen predstavljamo kot medicinsko diagnozo, kar absolutno ne drži. Ukvarjamo se z lajšanjem učnih težav, kot so branje, pisanje, razumevanje, koncentracija – in to izključno pri posameznikih, ki skotopični oz. Irlen sindrom imajo, kar pomeni, da pri njih svetloba vpliva na popačenja in druge znake (tudi fizične) skotopičnega sindroma. Ko svetlobo ustrezno prilagodimo (s folijami ali filtri Irlen), se težave omilijo ali celo izginejo. Ker posamezniki npr. za premikajoče se črke pri drugih strokovnjakih ne dobijo pomoči, se obrnejo na Irlen kliniko Slovenija. Pomoči zunaj ne bi iskali, če bi bile vse njihove težave odpravljene že v okviru ostalih obravnav znotraj šolstva in/ali medicine. Tako moramo včasih otrokom po tem, ko opravijo vse preglede, ko se jim nudi vsa razpoložljiva pomoč v okviru javnih sistemov, črke pa se jim še vedno premikajo, vrtinčijo in dvigajo od podlage, bralne vaje pa zaradi tega niso uspešne v zadostni meri, pomagati z metodo Irlen. Tudi v slovenskih šolah je mnogo dokazov o uspešnosti te metode, ter o njenih učinkih. Mnoge so k iskanju pomoči z metodo Irlen napotili ravno slovenski zdravniki.

Kako uspešno smo pomagali le nekaterim od njih, lahko preberete tu: https://www.irlenslovenia.com/odzivi-starsev-otrok-s-filtri-in-odraslih-s-filtri-irlen-na-clanek/ 


Skotopični sindrom ni opredeljen kot bolezen

V skupnem stališču je navedeno, da skotopični sindrom ni klasificiran v mednarodni klasifikaciji bolezni ter da ga nestrokovno »zdravimo«.

V mednarodni klasifikaciji bolezni skotopičnega sindroma ne najdemo, ker ni opredeljen kot bolezen, in ga tudi ne zdravimo, ampak le blažimo simptome. V mednarodni klasifikaciji bolezni je tudi disleksija, ki je prav tako ne zdravimo, in se kljub temu, da je zapisana v MKB, z njo ne ukvarjajo izključno zdravniki. Podobno velja za mnoge druge težave ali stanja.

Pri skotopičnem sindromu gre za sindrom, kar pomeni »skupek simptomov«, ki se pri različnih posameznikih pojavljajo v različnih kombinacijah in so lahko različno močno izraženi. Skupna točka vsem je vpliv svetlobe (predvsem umetne, posebej fluorescentne) na počutje posameznika, njegovo funkcioniranje ter pogosto na popačenja (npr. besedila pri branju). Skotopični sindrom zato tudi ni »ozdravljiv«. Le simptome lahko blažimo, in sicer z barvnimi folijami Irlen in z barvnimi filtri Irlen, katerih odtenek po mednarodno priznani metodi Irlen individualno določimo za to ustrezno usposobljeni strokovnjaki, pri nas so to strokovnjaki z veljavno licenco Irlen.


Pristojnost strok pri skotopičnem sindromu

Metodo Irlen so preučili različni odbori za optometrijo v ZDA in zdravniški odbor v ZDA, od koder metoda izhaja, in zaključili, da z izvajanjem metode Irlen ne posegamo ne na oftalmološko ne na medicinsko področje. Kot problem zaznavanja je skotopični sindrom podoben drugim procesnim težavam (tako vidnim kot slušnim), ki jih diagnosticiramo s psihoedukativnim testiranjem in obravnavamo znotraj izobraževalnega sistema.

Ker se torej ukvarjamo z bralnimi težavami, ki jih tudi uspešno odpravljamo ali lajšamo, se navedeno skupno stališče spušča v področje, ki ni področje medicinske stroke.

Skotopični sindrom medicino vseeno zanima: v Zborniku predavanj »Otrok v oftalmologiji«, je leta 2018 izšel prispevek z naslovom »Otrok s skotopičnim sindromom«. https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/12/Zbornik-Otrok-v-oftalmologiji.pdf Enak prispevek je bil nato tri leta kasneje predstavljen na 13. zdravniškem kongresu maja 2021, kar pomeni, da sta prispevek pred predstavitvijo odobrila organizacijski in programski odbor kongresa: 

https://www.zbornica-zveza.si/izobrazevanje/sodelovanje-na-13-zdravniskem-kongresu/

Medicinska stroka v Sloveniji je leta 2018 zavzemala stališče, da skotopični sindrom obstaja, in jo je ta tudi zanimal. Nekateri oftalmologi na Očesni kliniki KCLJ so preizkušali delovanje barvnih leč pri otrocih. https://drive.google.com/file/d/1UMz4Mncpb_glqGZfLyFR-eB_YuSemXgr/view?usp=share_link 

Nekateri oftalmologi nimajo težave s priznavanjem skotopičnega sindroma, kar zapišejo tudi v izvide očesnih pregledov. https://drive.google.com/file/d/1CclJydDLRvaYj4-cZ_Ui_xey9y_1xR99/view?usp=share_link

Nekateri nevrologi ugotavljajo pozitivne učinke barvnih filtrov Irlen pri pacientih, ki so jih spremljali dlje časa. https://drive.google.com/file/d/1vcFKQYJzh_pKN0-kPvNemw6AiiYjN-cY/view?usp=share_link in https://drive.google.com/file/d/1KgKY41ZwiBoQ6sPKmqwf78l5NhXGayo8/view?usp=share_link.

Leta 2021 in 2022 je stališče medicinske stroke postalo diametralno nasprotno in obstoj skotopičnega sindroma, ki ga sicer raziskujejo vrhunski raziskovalci z vsega sveta, zanika, uporabo barvnih leč pa odsvetuje.

Med podpisniki skupnega stališča je tudi Pedagoška fakulteta v Ljubljani. Ker skotopični sindrom sodi na področje šolstva, so bili na tej fakulteti uspešno zaključeni zagovori magistrskih nalog s področja skotopičnega sindroma (pa tudi na mnogih drugih fakultetah; v komisijah pri zagovorih so vedno trije habilitirani doktorji znanosti, ki vsebino in ustreznost citiranih člankov preverijo). Profesorji z ljubljanske Pedagoške fakultete v svojih strokovnih in znanstvenih tekstih svetujejo otrokom (sicer brez predhodnega strokovnega pregleda, kaj otrok potrebuje) uporabo barvnih bralnih ravnilc in celo uporabo »očal z obarvanimi lečami (modrimi, roza)« (Priročnik: Učenci z učnimi težavami – Pomoč in podpora). To je v popolnem nasprotju s strokovnim stališčem, katerega sopodpisnik je tudi dekan Pedagoške fakultete, v katerem preberemo, da skotopični sindrom ni dokazan, uporaba barvnih folij in očal pa je škodljiva.

Evropska Unija, Evropski socialni sklad in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sta med 2017 in 2020 sofinancirala projekt Strokovni center za celostno podporo otrokom in mladostnikom z okvaro vida ter otrokom in mladostnikom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU), ki je bil načrtovan tako, da je lahko ponudil dobro osnovo za sistemsko ureditev strokovnega centra za celostno podporo otrokom in mladostnikom z okvaro vida kakor tudi otrokom in mladostnikom s PPPU ter omogočal trajnost rezultatov tudi po zaključku projekta. V okviru omenjenega projekta se je presojanje za skotopični sindrom po metodi Irlen izvajalo tudi za slabovidne otroke in za otroke s PPPU. Odzive testiranih oseb si lahko preberete tukaj:  https://strokovnicenter.splet.arnes.si/svetovanje-in-izobrazevanje/skotopicni-sindromsindrom-helen-irlen/izjave-uporabnikov-in-njihovih-bliznjih/ 

 Prav tako so se v okviru projekta Z roko v roki poMOČ – Krepitev kompetenc strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju na področju dela z otroki s posebnimi potrebami, ki se je izvajal v okviru konzorcija osmih zavodov in centrov za otroke s posebnimi potrebami, med 2017 in 2021, in ki sta ga prav tako podprla Evropska Unija, Evropski socialni sklad in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, izvajala predavanja o skotopičnem sindromu za zaposlene v vzgoji in izobraževanju, in sicer se je na 39 različnih lokacijah po Sloveniji predavanja udeležilo preko 1150 slušateljev. Njihove odzive si lahko preberete tukaj: https://strokovnicenter.splet.arnes.si/svetovanje-in-izobrazevanje/skotopicni-sindromsindrom-helen-irlen/predavanja/.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v letih 2021 in 2022 (nazadnje novembra 2022) preko sistema Katis organiziralo in sofinanciralo tudi izobraževanje za učitelje na temo skotopičnega sindroma, ki je bilo obakrat zelo pozitivno sprejeto.

Irlen oz. skotopični sindrom je vključen v zadnjo verzijo SNAP testa, posodobljenega pred tremi leti, ki ga vsakodnevno na slovenskih otrocih uporabljajo diplomanti nekaterih specializiranih profilov Pedagoške fakultete ter drugi podobni profili. Gre za uradni nacionalni test za prepoznavanje primanjkljajev, ki ga je potrdil Center za psihodiagnostična sredstva. https://www.center-pds.si/Katalogtestov/Vprašalnikizaučitelje/Profiloceneposebnihpotreb-SNAP-Združen.aspx

Člani Komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami pri Zavodu za šolstvo, katerih člana sta vedno tudi pediater in specialni pedagog, so že skoraj dve desetletji pred obstojem Irlen klinike Slovenija predlagali branje z zelenih ali rumenih listov za lajšanje bralnih težav, kar je zapisano v mnogih odločbah za otroke s posebnimi potrebami.

Zavod za šolstvo RS je organiziral delavnice za učitelje razrednega pouka z namenom, da bi lažje prepoznali skotopični sindrom pri učencih, in jim s preprostimi prilagoditvami v učilnici olajšali nekatere težave. Na osnovi tega je v strokovni reviji za raziskovanje in razvoj področja razrednega pouka Razredni pouk (2020, št. 1), ki jo izdaja Zavod RS za šolstvo, izšel tudi članek o skotopičnem sindromu: Učenci, ki so nam v izziv v vključujočem razredu.


Raziskave, ki potrjujejo učinke metode Irlen

Poleg tega, da samo skupno stališče že z uporabo besedne zveze »tako imenovani skotopični sindrom« dvomi v obstoj le-tega, je največja težava predvsem v navajanju raziskav, ki se jih v skupnem stališču poslužujejo, da bi podprli svoje trditve. Opirajo se namreč na raziskave, ki preverjajo delovanje barvnih leč (pobarvanih očalnih stekel), ne pa barvnih filtrov Irlen, ki so edini barvni filtri, ki jih uporabljajo posamezniki, ki so opravili testiranje na Irlen kliniki.

Barvni filtri Irlen delujejo bistveno drugače kot barvne leče, zato rezultati učinkov enih in drugih niso primerljivi, kar je razvidno tudi iz raziskav, pomagajo pa izključno osebam s skotopičnim sindromom. Barvne leče le pobarvajo vse površine, ki jih gledamo, drugega učinka pa nimajo. Barvni filtri Irlen pa na specifičen in popolnoma individualen način prilagodijo valovno dolžino svetlobe, ki pride do vizualnega dela možganov, da se le-ta umiri in lažje procesira vizualne informacije, kar odstrani ali omili popačenja, pri tem pa sveta ne obarvajo.

Učinkov metode Irlen ne raziskujejo le s študijami, ki bi temeljile na samoporočanju, na »osebnem mnenju raziskovalca ali raziskovanca«, kot je zapisano v skupnem stališču, ampak gre za študije, kjer je uspešno delovanje filtrov Irlen dokazano z različnimi tehnikami slikanja (npr. s funkcionalno magnetno resonanco) obremenjenosti možganov posameznikov s skotopičnim sindromom in brez njega. Navajamo le štiri, več raziskav je dostopnih tu: https://irlen.com/published-research/ ter na tem mestu: https://www.irlenslovenia.com/novejse-znanstvene-raziskave-o-skotopicnem-sindromu-in-ali-metodi-irlen/. 34 strani dolg seznam člankov, ki obravnavajo skotopični sindrom in vizualno procesiranje pa je dostopen tu: https://drive.google.com/file/d/1OgDmF6A4lFHBqfGHGoX2UYOyNHH43vLg/view?usp=share_link.

Anderson, A., De Rosa, E., & Tosta, S. (2020). Precision-Tinted Spectral Filters Reduce TBI-Related Migraines and Visual Cortical Sensitivity. In JOURNAL OF HEAD TRAUMA REHABILITATION (Vol. 35, No. 2, pp. E199-E200). TWO COMMERCE SQ, 2001 MARKET ST, PHILADELPHIA, PA 19103 USA: LIPPINCOTT WILLIAMS & WILKINS.

Kim, J. H., Seo, H. J., Ha, S. G., & Kim, S. H. (2015). Functional Magnetic Resonance Imaging Findings in Meares-Irlen Syndrome: A Pilot Study. Korean Journal of Ophthalmology, 29(2), 121-125.

Chouinard, B. D., Zhou, C. I., Hrybouski, S., Kim, E. S., & Cummine, J. (2012). A functional neuroimaging case study of Meares–Irlen syndrome/visual stress (MISViS). Brain topography, 25(3), 293-307.

Lewine, J.D. (1999). Changes in visual evoked magnetic field for people with SSS. Fourth Biannual Australian Irlen Conference. Newcastle, Australia, May 20-22,1999.

Podobno nam pozitivne učinke pri uporabi barvnih folij pokaže sistematičen pregled člankov, kjer so obdelali 26 različnih študij na to temo: de Araújo Vilhena, D., Guimarães, MR, & Guimarães, RQ (2019). Improved reading performance using spectral slides: systematic review and meta-analysis. Psychology Argument, 36 (93), 343-361.


Skotopični oz. sindrom Irlen raziskujejo mnoge ugledne univerze z vsega sveta

Sindrom Irlen raziskujejo mnoge ugledne univerze z vsega sveta: Universidade Federal de Minas Gerais in Faculdades Integradas Pitáagoras de Montes Carlos iz Brazilije, David Yellen Academic College of Education iz Izraela, Chiba University ter University of Tsukuba iz Japonske, Department of Psychiatry CHUV iz Švice, University of Pittsburgh in Army-Baylor University. Na Cornell University iz ZDA vrhunski nevroznanstveniki zadnjih nekaj let raziskujejo vpliv barvnih filtrov Irlen na možgane, med njimi dekanja fakultete na Cornell University, prof. dr. Eve DeRosa, ki je tudi bivša raziskovalka s Harvarda, ter prof. dr. Adam Anderson, ugleden znanstvenik in prejemnik mnogih nagrad s področja nevroznanosti:

Hu, K., DeRosa, E., Anderson, A. K. (2020). Differential color tuning of the mesolimbic reward system. Scientific Reports. 10(1), 1-12.

Tosta, S., & Anderson, A. (2019). Precision-Tinted Spectral Filters Reduce TBI-Related Migraines and Visual Cortical Sensitivity. In BRAIN INJURY (Vol. 33, pp. 162-162). 2-4 PARK SQUARE, MILTON PARK, ABINGDON OR14 4RN, OXON, ENGLAND: TAYLOR & FRANCIS LTD.

Sindrom Irlen raziskujejo tudi vrhunski svetovno priznani oftalmologi ter ga poznajo vrhunske klinike s področja medicine:

Guimarães, M. R., Vilhena, D. D. A., Loew, S. J., & Guimarães, R. Q. (2019). Spectral Overlays for Reading Difficulties: Oculomotor Function and Reading Efficiency Among Children and Adolescents with Visual Stress. Perceptual and motor skills.

https://www.amenclinics.com/blog/irlen-syndrome-a-little-known-disorder-with-a-big-impact/?fbclid=IwAR2nxhvFDXqGcfLS68bKnunu9gYIfAr40f_f1yx5nVG_QJDagdQyGkypqmk


Nihče ni prikrajšan za ustrezno pomoč

Nadalje v nasprotju z zapisanim v skupnem stališču nihče, ki poišče pomoč pri strokovnjaku po metodi Irlen, ni prikrajšan za obravnavo pri drugih strokovnjakih, saj se metoda Irlen ozko osredotoča le na področje skotopičnega sindroma, ki ga drugi strokovnjaki ne obravnavajo. Metoda Irlen naslavlja le simptome skotopičnega sindroma, in to le tiste, ki so povezani z nezmožnostjo branja in pisanja, in so podvrženi spremembam zaradi (pre)obremenjenosti s svetlobo, ter na druga področja nikakor ne posega. Kakršne koli ostale težave obravnavajo izključno drugi ustrezni strokovnjaki, h katerim otroke, ki prej še niso bili v obravnavi, tudi napotimo. Pogosto se celo zgodi, da posamezniki poiščejo pomoč na Irlen kliniki Slovenija, ko je za določene težave v drugih inštitucijah ne dobijo, saj se vzrok zanje ne odkrije.


Presojevalci in diagnostiki skotopičnega sindroma po metodi Irlen so strokovno usposobljeni za opravljanje presojanj ter imajo pridobljene mednarodno veljavne licence

Tudi zapisano v skupnem stališču o presojevalcih po metodi Irlen ne drži. Delujemo po mednarodno priznanih licencah za presojevalce in diagnostike. Med presojevalci in diagnostiki v večini najdemo ravno specialne in rehabilitacijske pedagoge, inkluzivne pedagoge, logopede, pedagoge, učitelje, torej osebe, ki se že sicer srečujejo s primanjkljaji v branju; in ravno ti strokovnjaki z veliko uspešnostjo z metodo Irlen dopolnjujejo druge oblike pomoči, ki jih nudijo otrokom s težavami. Da bi presojevalec pridobil licenco, traja v povprečju 6 mesecev.

Ustreznost samega postopka testiranja po metodi Irlen, iz katere izhajajo te licence, je potrdil Strokovni in znanstveni nadzorni odbor Mednarodnega Irlen Inštituta, katerega člani so: prof. dr. Adam Anderson, direktor Laboratorija za afekt in kognicijo na Cornell University, prejemnik nagrad s področja kognitivne nevroznanosti, prof. dr. Ricardo Guimarães, dr. med, spec. oftalmologije, medicinski urednik znanstvenih revij, prof. dr. Jeffrey David Lewine, priznan raziskovalec in soavtor knjige Funkcionalno slikanje možganov, Bill Takeshita, direktor optometristike na Centru za slabovidne, dr. Doris Safra, švicarska oftalmologinja, urednica interdisciplinarne knjige Obravnava učnih in bralnih težav; Sharon Vaselenak, dr. med., prejemnica priznanj s področja družinske medicine, dr. Tony Attwood, svetovna avtoriteta s področja motenj avtističnega spektra, avtor knjige Aspergerjev sindrom, ter dr. Angela Fawcet, vodilna mednarodno priznana raziskovalka disleksije in drugih razvojnih primanjkljajev. ( https://irlen.com/professional-and-scientific-advisory-board/)


Metoda Irlen je priznana v mnogih ustanovah po vsem svetu

Metodo Irlen priznava veliko organizacij po vsem svetu. Izpostavljamo le nekatere: Posnetki za slepe (največji ponudnik avdio knjig za slepe), ACARA, Avstralska agencija za ocenjevanje kurikula, Zavod za zaposlovanje Commonwealtha, mnogi centri in oddelki za rehabilitacijo ter mnogi koledži v ZDA in Avstraliji, na tej povezavi pa je dostopen obsežnejši seznam: https://www.irlenslovenia.com/novejse-znanstvene-raziskave-o-skotopicnem-sindromu-in-ali-metodi-irlen/.


I
rlen klinika je mednarodno uveljavljeni naziv za centre, ki se ukvarjamo z metodo Irlen

Težavo naj bi predstavljalo tudi ime Irlen klinika. Irlen klinika ni podjetje, registrirano v posamezni državi, ampak naziv, ki ga enemu ali več diagnostikom skupaj podeli Mednarodni inštitut Irlen, za kar moramo izkazati najvišjo raven znanja s tega področja. Vse Irlen klinike po svetu se imenujejo »klinike«, in s tem v drugih državah težave nimajo. Sama beseda »klinika« v imenu ne predpostavlja, da se ukvarjamo s področjem medicine, podobno kot to velja za Kliniko za nego vozil, Davčno kliniko, Vrtno kliniko ali Kafe kliniko ( https://pirs.si/). Ime klinika torej ni rezervirano le za medicinske storitve, sicer bi bila registracija takšnega imena v nazivu podjetja izven področja medicine v Sloveniji prepovedana.


Sodelovanje, ne razhajanje

Vse zgoraj zapisano smo v preteklosti že pojasnjevali. Argumentacijo o delovanju metode Irlen smo pred približno enim letom ob podobnem poskusu diskreditacije dela Irlen klinike in zanikanja obstoja skotopičnega sindroma podrobno razdelali. ( https://www.irlenslovenia.com/strokovnjaki-opozarjajo-na-pripomocke-pri-branju-in-pisanju/ ter https://www.irlenslovenia.com/novejse-znanstvene-raziskave-o-skotopicnem-sindromu-in-ali-metodi-irlen/)

Takrat smo pozvali tudi k sodelovanju različnih strokovnjakov, ne k razhajanju, saj lahko zares pomagamo le skupaj, z raznolikim znanjem, ki ga imamo strokovnjaki z vseh področij. Težje je uspešno reševati težave, če probleme rešujemo parcialno in ne celostno, in če priznane in uspešne metode celo zanikamo. Vemo, da je to v škodo otrok.

Če bi bilo vedno za rešitev težav dovolj le mnenje enega strokovnjaka, potem institut »drugega mnenja« v medicini ne bi bil potreben. Že s tem, ko imamo uradno omogočeno pridobitev drugega mnenja pri drugem zdravniku, je priznana možnost razhajanja tudi znotraj zdravniških vrst. Da si niso enotni posamezniki in ustanove znotraj pedagoških vrst, smo pokazali zgoraj.


Za realno sliko o tem, kaj metoda Irlen zmore, je potrebno brati izključno raziskave o barvnih filtrih Irlen. Učinki barvnih leč, določenih po drugih metodah, ali celo pobarvanih glede na barvo folije, so s tem neprimerljivi, kar so pokazale tudi študije, in da, včasih tudi škodljivi, kar pa nikakor ne velja za metodo Irlen. Od podpisnikov skupnega stališča bi pričakovali korektnejše branje in navajanje raziskav, in ne zlorabe le-teh v prid argumentacije, ki jim trenutno ustreza. Če bi zdravniki priznali, da nimajo odgovorov na vsa vprašanja, in bi bolj spoštljivo pristopali do rešitev drugih, tudi tistih, ki niso iz njihovih vrst, bi si zaslužili več spoštovanja, ne manj.

Neetično je zanikati znanstveno dokazan obstoj skotopičnega sindroma in s tem preprečevati otrokom dostop do pomoči z metodo Irlen, ki je uveljavljena drugod po svetu in ima velike uspehe ter trdno znanstveno podlago. S sodelovanjem bi lahko naredili korak naprej, otroci, ki imajo skotopični oz. Irlen sindrom, pa bi lahko izkazali svoj polni potencial, ne da bi bili pri branju utrujeni ali nezmožni razbirati pomen iz prebranega, ker jim črke »plešejo«. Vprašajte tudi njih, njihove starše in njihove učitelje.


d
r. Polona Kelava, certificirana diagnostičarka skotopičnega sindroma po metodi Irlen

Direktorica Inštituta za skotopični sindrom, Irlen klinike Slovenija